Vilinka

Govori se, da je svet vilenjakov in vil izginil - minil, da se je skril, skratka, da ga več ni, a to ne drži … vilinska bitja so duhovi narave, torej bodo med nami, dokler bodo rasla drevesa, rože in trave, le pozabili smo malo nanje.

 

Da bi se jih spet spomnili, je nastala pravljica o Vilinki in Vilenjaku.

Vilinska dežela je dežela, v kateri čas, kot ga poznamo, ne obstaja … tudi barve in oblike v njej so sveže in ostre, da se zdi, kot da so se pojavile tisti trenutek, ko se z njimi srečamo, a hkrati smo prepričani, da obstajajo že od pradavnine. V vilinski deželi tudi pozimi cvetijo zimzelene cvetlice. V vilinski deželi je, kakor bi bil sredi pesmi. Tu se srečata dobro in zlo. Prevlada dobro, ker slabo ob vsem lepem ne more preživeti.

 

Lutkovne pravljice Jane Stržinar iz Mavrične in Vilinske dežele.

Zgodbe ljudskega pripovedništva so že od nekdaj vsebovale poučne elemente in bile tudi sredstvo, da bi otroci razumeli in se naučili, kaj je dobro in prav, kaj je slabo in nevarno, ter kako naj bi se vedli v naravi in med ljudmi.
In prav to ohranjajo tudi pravljice Jane Stržinar.
V pravljicah iz Mavrične dežele nastopajo pravljični junaki iz slovenske pravljične tradicije: škratje in palčki, povodni mož, čarovnice, ki so postavljeni v današnji čas.