BOJEVNIKI - V divjino

Naš klan lahko reši samo ogenj.«
»Ogenj?« je ponovila Modra zvezda. »Ognja se vendar bojijo vsi klani! Le kako nas lahko potem reši?«

Že generacije dolgo štirje klani divjih mačk živijo tihem, a skrivnostnem gozdu. Klan groma, Klan reke, Klan vetra in Klan senc. V skladu s starodavnimi zakoni si delijo ozemlje in hrano. Spoštujejo meje, ki so jih začrtali že njihovi predniki. Živijo mirno in spoštujejo pravice drugih. A ne za ceno lastne škode. Svoje pravice branijo srdito, če je potrebno tudi z življenji.

V zadnjem času pa se je nad potoke, v gosto praprot in pod črne borovce priplazil čuden, temen, da, nevaren vonj. Nekaj se bo spremenilo. Korenito. Krvavo. Zvezde pa molčijo. A ko spregovorijo, so njihova sporočila nenavadna in skrivnostna.

Vse kaže na to, da se bliža čas bojevnikov.

Nekega lepega, sončnega dne pa v gozd, ki ga vedno bolj preveva nemirno pričakovanje, vstopi muc. Takšen udomačen, prijazen hišni muc, z rdečim trakom okoli vratu in zvončkom na njem. Njegov oranžni kožušček kar žari na popoldanskem soncu. A globoko v njem tli iskra, iskra velikega bojevnika in le vprašanje časa je, kdaj se bo razplamtela v plamen.